Kamniški kulturni maraton | KD Priden možic

Pogovorni dan ob kulturnem prazniku

Kamniški kulturni maraton je projekt, ki je nastal v času korone, ko se nismo smeli kulturno družiti, zato se je ideja o takem dogodku porodila ravno pri nas "pridenmožicovcih". Je pogovorni sklop dolg od 6 do 8 ur, kjer se pogovarjamo s kulturniki, ki so tako ali drugače povezani s kamniškim kulturnim ustvarjanjem, organizacijo prireditev, kulturno politiko ali pa so kamničani, ki ustvarjajo po svetu.

1. KAMNIŠKI KULTURNI MARATON

Kamniški kulturni maraton 2021 je nastal v soorganizaciji Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik in Mladinskega centra Kotlovnica v sodelovanju z Občino Kamnik in Kulturnim društvom Priden možic. V programu so trije vidni kamniški kulturniki Tone Ftičar, Breda Podbrežnik Vukmir in Matic Maček gostili in se z zanimivim prepletom misli pogovarjali z več kot 30 gosti, ki so tako ali drugače povezani s kamniškim kulturnim ustvarjanjem, organizacijo prireditev ali kulturno politiko.

Za glasbeno podlago je skrbel Gašper Selko X.U.L., tehnično pa so dogodek izvedli Primož Jeras, Blaž Flerin, Goran Završnik, Anej Ivanuša in Anjo Bezlovo.

Video povezava:

https://www.facebook.com/barutana/videos/448807052981803

Gosti prvega kulturnega maratona so povedali:

Novi ravnatelj Glasbene šole Kamnik Rok Spruk: »Naša šola bo kmalu štela 70 let obstoja in je ena najstarejših javnih institucij na tem območju. Iz naše institucije že vrsto let izhajajo glasbeniki, ki delujejo na najrazličnejših glasbenih področjih tako na ljubiteljski kot tudi profesionalni ravni. Poseben oddelek predstavlja tudi oddelek baleta. Ukvarjanje z glasbo je vzgojna za vrline vztrajnosti in natančnosti.«

Direktorica Javnega zavoda Mekinjski samostan Irena Gajšek »V lanskem letu smo uredil 60 prenočišč in organizirati smo začeli kulturni turizem. Samostan ima 7 krasnih dvoran, primernih tako za koncerte kot za delavnice. V juniju smo gostili glasbene skupine in pevske zbore. Postavili bomo muzej, kjer bodo predstavljene Uršulinki in Klarise, razmišljamo tudi o trgovinici, kjer bi se prodajali lokalni izdelki in razvijali lastno blagovno znamko Doroteja, ki se imenuje po znani opatinji, ki je pustila vsebino v samostanu Mekinje.«

Koordinator kulturnega dogajanja v Motniku Marjan Semprimožnik je poudaril, da je bil Motnik vseskozi kot trg povzdignjen, čitalništvo in knjižnica je razvilo kulturno dejavnost v samem kraju, pomemben dogodek pa je v Motniku ravno Križnikov festival: »Ne smemo pozabiti dobrega sodelovanja z Občino Kamnik in Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik in to je tisti odraz, ki krajevno skupnost in sam kraj ponese. Vsako leto Motnik dva dni živi za Gašperja Križnika.«

Član programske ekipe v Domu kulture Kamnik Anej Ivanuša: »Navdušen sem na delom in nad podlago, ki so nam jo dali zanamci. Dvorana je odlična in ekipa je super. Dom kulture Kamnik vidim kot stično točko, kjer najdejo mesto za svoja dela tako profesionalci kot tudi bolj ljubiteljska druščina.«

Pobudnik ustanovitve Mestnega kina Domžale, Kamničan Jure Matičič: »Tudi filmska osnovna šola je pomagala k temu, da izobražujemo učitelje, kako delati za filmsko vzgojo. S slednjo bi se mogli ukvarjati tisti, ki imajo rad film. Predvsem moraš imeti ljubezen do filma, mi te bomo za to vzgojili.«

Mednarodni vizualni umetnik Tadej Droljc: »Poskušam izkoristiti čarovnijo med zvokom in sliko, ki se ustvarijo v naših glavah in jih poskušamo osmisliti.«

Mednarodna vizualna umetnica Nina Koželj: »Hodim čez življenje, široko gledam, kaj je tisto, kar me fascinira. Ne samo ena stvar. Karkoli mi pride na pot. In to energijo poskušam potem nasloniti na moje delo, likovno podobo nečesa vidim in to naredim. Enostavno moram narediti in tudi, če čisto dobro ne vem zakaj.«

Korepetitorka mednarodno dejavnega kamniškega pevskega zbora MePZ Odmev Nastja Grad: »Glasba ni zgolj neka profesionalna stvar, ampak je lahko odličen hobi, kjer rasteš tako duhovno kot prijateljsko.«

Predsednik Prvega slovenskega pevskega društva LIRA Kamnik Jože Prezelj: »Skrbimo za to, da se slovenska lepa pesem nadaljuje in je slišana, a smo v naš repertoar vključili tudi slovensko popevko, da smo morda tudi malo bolj všečni. Preskok zbora smo dosegli s tem, ko je dirigent postal dr. Andrej Misson, saj nam je več kot v 20 letih naredil ogromno priredb za moški pevski zbor in smo posegali tudi v svetovno literaturo.«

Sovoditelj in kreator lokalne informativne oddaje Matic Maček: »Špegu se odvija vsako nedeljo ob 20. uri in oddajamo v živo. Iz Kamničanov skušamo dobiti to, da ne gledajo zelo ozko in ne berejo samo tisto, kar je zapisano v tiskanih medijih ali na spletu, ampak da se sprehodijo in gledajo z odprtimi očmi in sami kritično ovrednotijo.«

Vodja Območne izpostave Kamnik Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Tone Ftičar: »Mnogokje na lokalnem nivoju ni povezave med društvi, ni niti prvotne vloge Zveze kulturnih društev Slovenije, njihovo prvotno vlogo ali nadgrajevanje, predvsem Zveze kulturnih društev Slovenije, pa predstavlja dejavnost Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.«

Najmlajši predsednik Mestne godbe Kamnik Žiga Selko: »Kamniška mestna godba je drugačna od drugih godb, kljub temu da po številu spadamo v srednje velike godbe, zato, ker nas povezuje kolektivnost in pristno prijateljstvo. To se pozna tudi na nastopih in odrih. Kot kolektiv delujemo tako na vajah kot tudi na nastopih.«

Predsednik perspektivnega lokalnega kulturnega društva mladih ustvarjalcev Kulturnega-umetniškega društva Oksimoron Anže Slana in Neža Blažič: »Oksimoron pokriva zelo široko asortima različnih dejavnosti. Oksimoron je bazen ustvarjalnosti, je platforma, ko je prišel nek član in rekel jaz bi delal to. In tudi zadnji dve predstavi je bilo ravno to, ko so prišle članice in člani, dali so idejo, Oksimoron pa je to izpeljal.«

Novi član ekipe Mladinskega centra Kotlovnica Iztok Zver: »Spletni dogodki in delavnice ne morejo nadomestiti fizične. Poskušamo se približati, kot je le možno, tudi oddaja Ta čudna reč poudarja, da četudi ne moremo biti skupaj, da se vseeno neguje medsebojno razumevanje na drugačen način.«

Predsednica Foto kluba Kamnik Ana Stanovnik Perčič: »Osnovno poslanstvo in namen Foto kluba Kamnik je, da delamo stvari skupaj. Letos oživljamo kamniško Veroniko in temu bo posvečena tudi prva polovica leta. Zbrali smo zgodbe o Veroniki iz različnih zbornikov. O Veroniki pa se bo skozi fotografijo izrazil vsak po svoje.«

Mentorica šolske otroške folklorne skupine ŠKUD Verine zvezdice Vanja Hočevar: »Če se bodo otroci dobro počutili, da delamo dobre stvari in delamo dobre rezultate, potem ostajajo in prihajajo novi. Vsako leto se udeležimo območnega srečanja otroških folklornih skupin in leta 2019 nam je uspelo priti na regijsko srečanje.«

Ustanoviteljica Plesnega kluba Šinšin Ana Medvešček:»Šport in umetnost zelo lepo sovpadata v našem klubu, saj imamo vse možne zvrsti plesov in vse to poskušamo usmeriti tudi na odrske deske. Oder, na katerem se bo predstavil, je cilj vsakega uspešnega plesalca.«

Učitelj, mentor in umetnik, soustvarjalec kamniškega muzikala iz Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik Milan Mandeljc: »Se mi zdi, da v teh razpokah časa vedno nastaja kultura in je ne moreš ustaviti. Je ne moreš utišati. Ona se samo spreminja, ampak v svoji esenci je pa enaka.«

Ustanoviteljica društva KUOD Bayani Nataša Kočar: »Podati kulturni zgodovinski in geografski kontekst ter povezati to v neko celoto, je cilj našega društva. V naši 17-letni tradiciji nam je uspelo narediti 11 celovečernih predstav, s tremi smo nastopale tudi v tujini.«

Soorganizator kamniškega dalmatinskega čudeža in Klapa Mali grad Boris Selko: »Klapa je skupina ljudi, ki enako razmišlja, ki so prijatelji in vidijo v petju izziv in se k tej stvari pristopi resno. Kot se rad pošalim na naših koncertih, zlasti če smo na Hrvaškem, zakaj klapa v Kamniku? Ker je bilo tudi v dobi pliocena v Kamniku morje in kjer je bilo morje, more biti tudi klapa.«

Akademski glasbenik Gašper Selko: »V Kamniku za enkrat v moji starosti imamo še možnost najti podporo in tudi prostor, kjer lahko postavimo lastne projekte. Bolj kot nam je jasno, da nam kamniška zemlja ne bo dala finančnih sredstev, iščemo še možnosti, gremo ven, a se mi zdi pomembno tudi to, da se z vsem znanjem, izkušnjami in idejami vračamo v Kamnik.«

Direktorica Knjižnice Franceta Balantiča in pobudnica Križnikovega festivala mag. Breda Podbrežnik Vukmir: »Križnikov festival v letošnjem letu načrtujemo za jesensko obdobje, čeprav je navadno vedno potekal junija. Na sodoben na način uveljavljamo staro kulturo dediščino, nekaj pristnega in nekaj, kar je del naše identitete. Hkrati v goste povabimo sodelujoče iz cele Slovenije ter tudi dobre, mlade, lokalne pripovedovalske goste.«

Članica lokalnega kulturnega društva, ki je nehote seglo preko oceana, ŠKD Sela Nataša Pivec: »Zadnje štiri, pet let je na vasi društvo vzbudilo kulturno sceno z različnimi prireditvami, večeri kulture in vaškimi igrami ter kipom svobode, s katerim je bilo društvo deležno velikega medijskega zanimanja. To nam je dalo potrditev, da delamo dobro, v ljudeh smo vzbudili zanimanje kaj bomo mi kot društvo počeli in kaj se dejansko dogaja v družbi.«

Mlada diplomantka igre z AGRFT-ja Lana Bučevec: »Kamnik mi je dal tisto osnovo, zagon in zalet, da sem imela pogum iti na sprejemne izpite. Začela na gimnaziji s predstavo Nesmrtni in s kulturni društvom Oksimorom tudi v MC Kotlovnici in v Domu kulture Kamnik sem sodelovala ter tudi z Maticem Smolnikarjem. Umetniki, kjerkoli se trudijo izpostaviti svoja umetniška dela in karkoli naredijo, še kako pripomorejo k vsesplošni kulturi Kamnika.«

Vseslovenski ilustrator in stripar Ivan Mitrevski: »Striparji imajo precej višje ambicije kot samo nasmejati ljudi, ampak so njihove zgodbe grafični romani in so precej bolj ambiciozne ter pripovedujejo pomembne, težke zgodbe. Strip je že nekaj časa resen medij. Nobena knjižnica si ne more privoščiti, da vsaj ene police ne bi imela napolnjene s stripi. Tudi kamniška knjižnica ima police, namenjene stripom.«

Kontraverzni kamniški arhitekt in umetnik Tomaž Schlegl: »Kamniška arhitektura je del umetnosti, je del lepega, ampak mislim, da je vse preveč zaprašeno. Vse temelji na neki stari slavi. To kar se dela z novo državo, kar je Kamnik pokazal v novi državi, bi pa lahko rekel, da je bolj ubogo. Estetika in lepo je povezano s funkcijo. Kar se dogaja v Kamniku zadnjih nekaj desetletij pa je stihijski razvoj, nima neke vizije.«

Vseslovensko prisotna uspešna pisateljica Ana Schnabl: »Kamnik, kot mesto, kjer nastaja moja proza, mi veliko pomeni, ker lahko sproščeno ustvarjam. Je mesto polno nekih ljudi, nisem povsem odrinjena, hkrati pa ni prenasičeno in se lahko skrijem v ta, meni zelo ljubi Kamnik.«

Urednik regijsko najuspešnejšega informativnega portala Iztok Čebašek: »Zadnje leto težko rečem, kakšen je kulturni utrip Kamnik, ker ni ravno značilno leto, se mi zdi, imam občutek, da se pojavljajo luštne stvari, da pa je samonikla produkcija začela zamirati. Pojavljajo se dobre in unikatne stvari, ampak ne vem, ali smo v Kamniku tako nesprejemljivi Kamničani, da ne znamo podpreti in vzdrževati teh stvari, čeprav je dobro poskrbljeno v Domu kulture Kamnik in MC Kotlovnica, ampak nimamo pa neke kulturne strategije. Tisti, ki odločajo kam gre denar, naj razmišljajo v tej smeri, da je boljše vlagati v ljudi in človeško ustvarjalnost, kot pa v cestno infrastrukturo.«

Mednarodna ulična performerka in klovn Anja Bezlova: »Imela sem srečo, da sem v Firencah obiskovala mednarodno šolo fizičnega teatra in kjer so nas je v treh letih naučili, kako se zazreti vase skozi telo in videti, kje so arhetipi, stran od stereotipov. In potem, ko ta arhetip majhno zagrabiš, da ga dojameš s tehniko, prideš do karakterja. In tudi karakterji se spreminjajo skozi leta in tudi karakter ima svojo življenjsko dobo ter se uči.«

Nekdanja vodja Inštituta Frana Ramovša ZRC SAZU in dolgoletna urednica Kamniškega zbornika dr. Marjeta Humar: »Kamniški zbornik je za Kamnik pomembna knjiga. Pomembna zaradi tega, ker se v njej marsikaj pomembnega najde, ker se oblikuje skupina piscev, ki pišejo zdajle in tisti, ki šele začenjajo pisati. Mislim, da je to zelo pomembno in mislim, da je kultura pisanja močno zrastla in se izboljšala kar zadeva pravopis ter izražanje. Kamnik imam rada in uživam, ko gledam, kaj ljudje ustvarjajo na vseh področjih. Mislim, da je to res bogato mesto in je to treba podpirati.«

Doktor muzeologije in arheologije ddr. Verena Perko: »Prava dediščina je samo tista dediščina, ki ima vrednote, ki ima vsebino, ki se navezuje na način življenja, ki iz preteklosti živi v današnjem dnevu in nam kaže pot v prihodnost. Ohranjanje materialne dediščine brez vsake vsebine je postalo nesmiselno delo.«

Najuspešnejši kamniški kulturni urbani izvozni artikel skupina Matter: »Naš navdih za naše začetke je bil celoten Kamnik in tudi Duplica. Pomembno je, da črpaš iz zelo majhnih stvari. Že beseda Duplica je zanima za artikulirati. Postavili smo lastni mit, svojo lastno folkloro, ki smo se jo držali skozi celo naše ustvarjanje.«

2. KAMNIŠKI KULTURNI MARATON

Kamniški kulturni maraton 2022 sta pripravila Kulturno društvo Priden možic in Javni zavod za kulturo Kamnik v sodelovanju z ostalimi kamniškimi kulturnimi zavodi, Območnim združenjem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Mladinskim centrom Kotlovnica.

V osmih urah programa so trije kamniški moderatorji (Breda Podbrežnik Vukmir, Rok Kosec in Matic Maček) gostili skoraj trideset gostov, ki so tako ali drugače povezani s kulturo.

Za glasbeno podlago je skrbel Klemen Tehovnik (Haiku Garden), tehnično pa so dogodek izvedli Primož Jeras, Blaž Flerin, Goran Završnik, Anej Ivanuša in Anjo Bezlovo.

Video povezava:

Kaj so nam ob kamniškem kulturnem maratonu povedali gostje?

Direktorica Javnega zavoda za kulturo Kamni Irena Gajšek: »Če gledam vizijo naprej, vidim močne izzive za vse, za celotno ekipo, ki delamo, vidim, da lahko naredimo veliko na področju kulture in naredimo raznovrstno kulturo. Povežemo lahko vse kulturne snovatelje v Kamniku in lahko usposabljamo tudi nove kulturnike. Tudi v samostanu lahko delamo tudi tako imenovani kulturni turizem. Želimo, da gost ostane v Kamniku več dni. Pomemben del je Barutana z industrijsko dediščino, kjer pa vidim prihodnost za neko urbano, drugačno kulturo. Kulturo, ki šele nastaja. Kamnik lahko postane prepoznavna prestolnica kulturo na vseslovenskem področju in poznana zunaj naših meja.«

Vizualna umetnica Ilona Mrgole: »Dušan Letnar je bil povod, da sem šla študirati v tujino, veseli me, da Foto klub Kamnik dela kot skupnost. Svojo nadaljnjo poklicno pot vidim v smeri profesionalne fotografije, potrebno je iskati stvari, kjer se lahko pokažemo in razstavljati. Moj cilj je delati čim več razstav in se svetu pokazati s svojimi, lastnimi projekti.«

Ravnatelj Glasbene šole Kamnik Rok Spruk: »V sodelovanju z Domom kulture smo kljub tem težkim časom naredili kar nekaj projektov, s katerimi smo predstavili delo in ustvarjenost naših učenke in učencev. Smer delovanja glasbenih šol gre v smeri, da bi delali mnogo na tako imenovanem skupinskem muziciranju, kjer pride do druženja in načina življenja. Prostorsko je Občina Kamnik odkupila, ki so sedaj v našem upravljanju in tudi se trudimo tudi mi, da bodo pogoji še boljši. Kamnik je dober poligon, da razširi krila in zleti v širni svet.«

KUD Oksimoron Anže Slana in Ajda Špacapan: »KUD Oksimoron je nastal šest let nazaj, kot društvo, in sicer na podlagi in tradiciji gledališke skupine, ki je dobro uprizorila predstavo PANJ in vsi tisti akterji so imeli željo ohranjati to delovanje še naprej. Zelo uspešna je bila predstava Lucifer, poleg tega pa kratkometražni igrani film z naslovom Vožnja.«

Kulturno društvo Motnik Marjan Semprimožnik: »S Križnikovim festivalom se je v Motniku začela nova doba kulture prebivalstva. Križnikov festival je med prvimi, ki je v kraju povezal celotno prebivalstvo, vsi smo začeli dihati s pravljicami in Križnikom. Kraju Križnikov festival da posebno energijo.«

Plesalka, koreografinja, performerka, pedagoginja Neža Pele: »Poglabljam in raziskujem tako gibalni kot vokalni izraz. Za to me je navdušila Irena Tomažin in sem jo prosila, če bi bila mentorica za moje diplomsko delo. Enostavno sem začela nadaljevati po tej poti in z vsakim projektom se ta moja vez poglablja in razširja. Samozaposlen v kulturi je težko, sam zase moraš poskrbeti in sam sebe promovirati.«

Noah Charney: »Glavne stvari, ki jih počnem na področju kulture je, da pišem knjige. Sem profesor umetnostne zgodovine in doktoriral na temo Jožeta Plečnika. V delo Plečnika sem se zaljubil v letu 2000. Ko sem se selil, smo se odločili za Kamnik in presenetilo me je kaj vse Kamnik ponuja. Res imamo zanimive glavne like, protagoniste, več kot sem vedel na začetku in zmeraj sem navdušen, ko spoznam novega protagonista.«

Kantavtor in stripar Martin Ramoveš: »Stripe ustvarjam že od majhnih nnog. Strip je zadeva, ki te zasvoji v otroštvu in če si dovolj trmast in naiven, to počneš tudi naprej. posebnost mojih stripov je, da so navezani na glasbo. Prve tri stripovske albume sem izdal skupaj z glasbenimi ploščami.«

Samozaposleni v kulturi, oblikovalec zvoka in kinooperater Blaž Flerin: »V Sloveniji ni formalne izobrazbe za oblikovalca zvoka, večina, ki to dela, se to nauči samih ali preko mentorjev v mladinskih centrih. Največji projekt, v katerem sodelujem, je Kamfest, kjer sem vodja tehnične izvedbe. Eden najbolj zahtevnih projektov pa je bil muzikal The Tribe.«

Matic Maček: »Moja pot se je začela v prvem letniku gimnazije in traja vse do danes. Projekti so še vedno v kali, ki upajmo, da bodo vzklili. Najbolj so me zaznamovali projekti kot sta Radio Kamnk in Pest besed, poleg poezije pa tudi Katzen Kabaret, kjer sem pridobil veliko novih znanj, ki so nam bila podana in jih danes s pridom izkoriščam. Z videom sem se spoznal v MC Kotlovnici in ljubezen do migetajoče se slike, gori še danes. Z oddajo Špegu pa smo se soočili še z delom v živo, je čudovit bazen za testiranje tega, kar vidimo danes. V Kamniku smo velesila na področju prenosov v živo, kar se tiče kulture.«

Vodja Mladinskega centra Kotlovnica Kamnik Rok Kosec: »Kreativna četrt Barutana je projekt, ki ga je MC Kotlovnica prijavil na kandidaturo Ljubljane za evropsko prestolnico kulture. Ko se je ideja gradila, se je izkazalo, da gre za zelo zanimiv projekt, še ne viden in s toliko različnimi akterji, da je požel veliko pozornosti. Žal kandidatura ni bila uspešna, a so se zgodili veliki premiki. Občina se je odločila odkupiti južni del Barutane in ga nameniti kulturni. V poletnem času se je v tem prostoru že kar nekaj zgodilo, preko 60 dogodkov. Čas je nameniti tudi pozornost infrastrukturno, da se objekt sanira in arhitekturno in idejno umesti. Kolizija interesov bo omogočala nekaj, kar še nismo bili vajeni, neke kulturne in družbene dosežke, ki jih moderno mesto potrebuje. Obetamo si lahko močen in kulturni družbeni razplet.«

Vizualna umetnica kiparstva, grafike in slikarstva Nina Koželj: »Kot umetnik lahko vidiš stvar v prostoru in vidiš, da tam to more biti, a mogoče to drugim ni pomembno. Pred obrtniškim delom je cel proces in dodelana ideja, ko imaš to, začneš šele z obrtniškim delom. Tebi ne da nekdo idejo, kot obrtniku. Umetniki bi mogli lobirati pri raznih organih, a jaz tega časa nimam in neke volje, in če se tvoje delo ob pravem času znajde na nekem mestu, potem se to lahko tam uporabi. Vsak projekt, ki pride, se trudim vanj skriti nekaj kar mogoče vem samo jaz.«

Stripar Ivan Mitrevski: »Stripar je izjemno naporen poklic, kot vsi kulturni poklici. Izjemno je naporen, ne samo v smislu veščine in delovnih ur, ampak tudi finančno, poslovno komercialno. Nisem le stripar, ampak sem ilustrator in pisatelj, občasno pa se lotim tudi kakšne druge zadeve. Živim in ustvarjam v Kamniku. Čeprav za Kamnik obstaja resna nevarnost, da postane samo predmestje Ljubljane, upam, da se to ne bo zgodilo. Naloga nas kulturnikov je, da vzdržujemo duh mesta. Poskušam čim več pustiti v temu mestu in našel sem inspiracijo v tem mestu.«

Oblikovalka Manca Kemperl: »Moj izdelek Vulgaris je umetniški objekt ima vlogo pohištva. Ta stvar ti mora biti všeč in se vanj zaljubiti. Predvsem je to grafično delo Nine Koželj. Kos pohištva je narejeno lahko tudi po naročilu. V živo je bolje doživeti najino delo.«

Tehnični vodja Doma kulture Kamnik Primož Jeras: »Prenova Doma kulture Kamnik je obsegala energetsko sanacijo (predvsem zanimiva je sončna elektrarna na strehi in smo prvi javni objekt v občini, ki imamo to), druga sanacija pa je bila zamenjava lučnih in scenskih vlekov, ki so bili nevarni in dotrajani. Občini je to uredila ob pomoči Ministrstva za kulturo. Novi vleki so osnova za delo, s tem bodo lažje v Kamnik prišli kakšni izvajalci, ki prej niso prišli. V Kamniku se je s prenosi marsikaj spremenilo, kar se tega tiče smo v dveh letih naredili ogromne preskoke. Pri tem je treba poudariti, da je sodelovala ekipa Doma kulture Kamnik in MC Kotlovnice.«

Performerka iz Kulturnega društva Priden možic Anja Bezlova: »Kamniški kulturni maraton je nastal lansko leto, ker se marsikateri kulturnik ni mogel kreirati in prezentirati svojega dela. V Kulturnem društvu Priden možic smo si rekli, kaj narediti, saj smo videli stisko tako ljubiteljske kulture kot tudi profesionalnih umetnikov. Imeli so veliko za povedati in zakaj ne bi naredili nekaj zanimivega. Poudarjam pa še to, kulturnik, umetnik je tudi delavec in naredili smo 8-urni kulturni maraton s kamniškimi ustvarjalci, umetniki in ljubitelji kulture.«

Tonski tehnik in glasbenik, član skupine Haiku Garden Klemen Tehovnik: »Klasičen problem je centralizacija Ljubljane, kjer je tudi lažje delati in glasbeno ustvarjati. Naša nova zgoščenka se miksa v kleti Mladinskega centra Kotlovnica. Na festivalu Kamfest smo sodelovali dva krat in Kamnik ponuja dovolj možnosti mladim. Imajo veliko možnosti in kvalitetne programe.«

Študent slovenistike in primerjalne književnosti ter aktiven sodelavec Radia Študent Lenart Sušnik: »Kritik za filmsko in literarno kritiko postaneš tako, da pišeš in si zaupaš v misli, ki jih imaš ter se naučiš kako to napisani na papir oziroma na zaslon. Odziv na kritiko še nisem dobil iz oči v oči, se je pa nekdo oglasil anonimno v komentarje moje kritike. Avtorji, ki so vredni svoje teže, bodo z nekim dostojanstvom sprejeli svojo kritiko.«

Instrumentalist in skladatelj Gašper Selko: »Odhajanje mladih in vračanje. Kdaj oditi in kdaj priti nazaj? Tukaj se strinjam, da je treba iti ven in priti nazaj. Spomnim se nastopov v tujini. Zmerja je bil lep občutek, ko se usedeš v avtobus in greš na kraj, kjer te ne poznajo in predstavil nekaj svojega popolnoma drugi publiki, ki te še ne pozna. Spomnim pa se tistih momentov, ko se vračaš po glavni Mengeški cesti, ko si poln novega znanja in novih kontaktov, novih ljudi in to lahko vrneš svojemu okolju in v njem začneš ustvarjati nekaj novega.«

Direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik mag. Breda Podbrežnik Vukmir: »Vsi težko čakamo, da pride do realizacije obnove Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik. Knjižnica je pomembna in močna kulturna infrastruktura. Knjižnica je ob Prešernovem dnevu pripravila zanimiv projekt Bralci beremo za vas.Želimo spodbujati branje, ker je to ena izmed najbolj pomembnih kompetenc in je pogoj tudi za to, da ljudje lahko družbeno participiramo. Se izražamo, razmišljamo, smo empatični in je pravzaprav to spodbuda k temu, da damo branju pomembno vrednost in ga cenimo kot zelo pomembno življenjsko preživitveno strategijo.«

Samozaposleni v kulturi, skladatelj, pedagog, korepetitor Simon Skalar: »Do koncerta na razgledni ploščadi na Starem gradu je prišlo tako. Ko so ploščad začeli postavljati, želel sem igrati na njen, takoj sem se spomnil na moj album Simfonija kamniških planin in točno tja paše. Poklical sem Gorana in potem se je to zgodilo. Gledati moramo široko, kaj je ploščad prinesla za Kamnik, enim je všeč, drugim ne, dostikrat pa gledam iz različnih zornih kotov in se mi zdi lepa ter bo Kamniku dodala nekaj vrednosti. Status zaposlenega v kulturi imam od leta 2016 in moram reči, da me je usmeril na pravo pot. Ne predstavljam si, da bi samo učil ali pa samo ustvarjal.«

Profesor slovenskega jezika in novinar slovenskega radia na tretjem programu in avtor Kamniške knjige Vlado Motnikar: »Kamniška knjiga je bila narejena, da bi kamniško preteklost prikazali preko spominov, leposlovja in pisem ter ne preko strokovnih tekstov. Pokazalo se je, da imamo resnično veliko tekstov o Kamniku in Kamničanih. Opravljam delo tako, da skušam slediti temu, kar je najbolj zanimivo in najbolj perspektivno.«

Bobnar skupine Before Time Domen Flerin: »Glasbeno pot sem začel v glasbeni šoli in sem bil star sedem let, s skupino pa smo začeli pred štirimi leti in začeli bolj skupinsko udejstvovati. Kot skupina smo sprva delali priredbe skupin, ki smo jih takrat poslušali, kar hitro pa smo začeli pisati sami in začeli z izvedbo avtorskih pesmi. Ob nazivu popevka tedna sploh nismo mogli verjeti, ker gre to za naš prvi single. Ven dajemo nove pesmi. Leta 2020 smo zmagali v Špil ligi, ki je dobra priložnost za mlade skupine in tudi nam je bila to dobra odskočna deska.«

Slovenistka in doktorica jezikoslovja dr. Marjeta Humar: »Bila sem urednica 12 terminoloških slovarjev in pripravljam 13, ki pa je najtežji in najbolj zahteven. Kjer smo imeli pričevalce, je bilo treba zapisati. Mnogo je dela in to je koristno delo. Če se ne zapiše, potem s človekom, ki umre, tudi spomini izginejo in nihče več jih ne more zapisati. Kamniški zbornik bo letošnje leto izšel kot 15. številka. Oživela sva ga s Tonetom Smolnikarjem in oba sva bila takrat navdušenca in se domenila da jih bomo ponovno začeli izdajati. Zbornik kar lepo teče, ker so v uredniškem odboru zelo zavzeti člani in moram reči, da je pa dela veliko. Danes sem dobila 43. članek za to zadnjo številko. Res pa je, da bo izšel zbornik v juniju pred praznikom dneva državnosti, ker smo članke dobili razmeroma pozno, saj so nekateri zboleli, drugi pa zaradi razmer ne morejo narediti intervjujev. V zborniku imamo tudi več člankov, ki opozarjajo na problematiko vode. Na to temo imamo 2 članka in vsi bi morali, ki tukaj živijo in odločajo o čem, to dobro prebrati, kaj storiti.«

Foto klub Kamnik Dušan Letnar: »Sam lahko v lokalni skupnosti narediš malo, če delaš v skupini pa ti ta vrača znanje. S fotografijo se ukvarjam že dolgo časa. Začel sem pri tabornikih in tam sem videl smisel tega. Še sedaj dokumentarno fotografiram. Zanimive so fotografije povezovalne ceste, 2014 sem na skrivaj fotografiral Smodnišnico.«

Urban Kavka: »Na kamniško kulturno sceno sem zajadral kot eden izmed treh organizatorjev Pest besed, in sicer leta 2015. To smo delali štiri oziroma pet let, prišlo je do manj interesa z naše strani in tudi s strani pesnikov. Dobro smo sodelovali z gimnazijo in Maticem Smolnikarjem, ki nam je priskrbel še glasbeno podlago dogodkov.«

Medobčinski muzej Kamnik Alenka Juvan: »Sporočilo Maistrove rojstne hiše in dogodkov, ki jih vodimo v njej je to, da bi se morali Slovenci bolj zavedati kaj nam je Maister prinesel. Mislim, da se s tem stavkom v Maistrovi hiši že kar malo ponavljamo, ampak, da mi imamo domovino in v njej lahko govorimo slovensko. Marsikje je bilo zapisano, da brez Maistra ne bi šlo, meje bi bile drugačne. Maister nam je lahko navdih poguma in temelj za samozavest, ki na jo manjka. Sem pa vseeno optimistka in mislim, da dobro delamo na samozavesti. Mislim, da smo izvoljeno ljudstvo v športu in kulturi. Maister ima dve zbirki pesmi, napisal pa je Prešernu pesem, ki pa deloma govori takole: »…Odkar so tvoje pesmi zadonele in prst duševno si nam razoral ter sile mrtvemu telesu dal, se vijejo pred nami ceste bele in te široke, nove ceste bele zavestno dvigajo se s prašnih tal in pričajo, da narod naš je vstal, ker misli tvoje vsega so objele. Ti narodu si vse. Njegov gospod, ti oče si mu, brat in učenik, ki kažeš z duhom duhu svetlo pot. Ti si mu vse, tu treba ni dokaza, saj ti sezidal krasen, trajen spomenik je žulji v potu trudnega obraza.«

Pomočnik direktorice KUD Franceta Bernika Domžale Jure Matičič: »Pri streamih in hibridnih dogodkih smo v času korone zelo dobro sodelovali z ekipo Doma kulture Kamnik in Mladinskega centra Kotlovnica, predvsem pri režijski in tehnični izvedbi. Goran Završnik je režiser pri vseh naših streamih. Najbolj očitno, kar smo prinesli iz Domžal v Kamnik pa je Kino Kamfest. Gre za projekt, ki je delo osnovnega programa Domžale, rodil pa se je takrat, ko smo kupili digitalni projektor in se je hitro, naslednje leto, zgodil tudi Kamnik. Vztrajamo in nam je všeč naše sodelovanje s Kamfestom.«

Koordinator kamniške kulture Goran Završnik: »Veliko stvarem se drži odtis mojih prstov, ampak ne čisto tako. V večini stvari se kaže odtis ljudi, ki so bili v nekih kombinacijah združeni pod nekimi projekti, v zgradbah, zavodih, kjer smo sledili doktrini, ki smo se jo, priznajmo si, naučili v Ljubljani (jaz konkretno v KUD-u France Prešern). Enemu kulturnemu udejstvovanju, umetnosti, ki ne gleda koliko je polikana, ampak bolj na vsebino, ki jo ima. Kar smo včeraj poudarili na slovesnosti ob Prešernovem dnevu, gre za povezovanje in nek odnos. Velikokrat vidimo v tej dvorani polikane, lepo osvetljene formacije, ampak, če ni odnosa tudi ni vsebine in je stvar narejena kot izdelek. V kulturnem maratonu sodelujejo različni ustvarjalci, preko 30 jih je. Kaj te žene ustvarjati kamniško kulturo? Verjetno moj ego in ostal sem dolžan Željku Peliconu - Pecotu, ki je bil vse to, kar sem jaz želel biti. Dolžan sem ostal velikemu ljubitelju Kamnika Breclju, ki je verjel v nevladnike v Kamniku in nas zelo spodbujal, podpiral. Kar se dogaja okoli nas, to je pomembno.«

3. KAMNIŠKI KULTURNI MARATON

Povezava na video:

4. KAMNIŠKI KULTURNI MARATON

Dogodek sta pripravila Kulturno društvo Priden možic in Javni zavod za kulturo Kamnik ob pomoči Občine Kamnik in Mladinskega centra Kotlovnica Kamnik.

Za idejo, zasnovo in vsebino so poskrbeli v Kulturnem društvu Priden možic, za tehniko v Mladinskem centru Kotlovnica, za produkcijo pa v Javnem zavodu za kulturo Kamnik. Ekipo, ki je bdela nad kamniškim kulturnim maratonom, so sestavljali: video, režija: Matic Maček, Primož Jeras, Kristina Kokalj, zvok: Anej Ivanuša, koordinacija: Goran Završnik, priprava materialov: Anja Bezlova.

V osmih urah programa sta kamniška moderatorja Tone Ftičar in Anže Slana gostila 29 gostov, ki so tako ali drugače povezani s kulturo.

Povezava na video:

Kaj so nam ob kamniškem kulturnem maratonu povedali gostje?

Ravnatelj Glasbene šole Kamnik Rok Spruk: »Naša šola deluje več kot 70 let, obiskuje jo 450 učencev, poučujemo skoraj vse inštrumente razen fagota, kontrabasa in harfe, imamo plesni oddelek in seveda oddelek za predšolsko glasbeno vzgojo. Delujejo tudi orkestri: pihalni, godalni, kitarski ter mladinski pevski zbor … Na naši šoli mladega človeka učimo kritičnosti, čuta za estetiko, dojemanje lepega. Mnogi naši učenci , ki ne nadaljujejo s profesionalnim niti amaterskim glasbenim udejstvovanjem, se potem uveljavijo na drugih področjih, so arhitekti, fotografi, skratka se ukvarjajo z drugimi umetnostmi. Katero koli zvrst glasbe se človek želi lotiti, potrebuje veščino, in ta se ne da drugače pridobiti kot z osnovnimi elementi, kot so lestvica, akordi … zato se bomo še naprej trudili, da se bo v Kamniku pelo in igralo, da bo glasba na čim višji ravni.«

Kamniški arhitekt in atraktor Tomaž Schlegl: »Stražnji stolp je zaprt, a se zanj kažejo malce boljši časi. Zavod za spomeniško varstvo ni dopuščal, da bi se na stražnjem stolpu kar koli dogajalo. Okrog in okrog bi morala biti zasteklitev, a so dejali, da moramo namestiti zastiralnike pogledov, da se ne vidi ven. Prvotno je bilo tako, da so hoteli, da je stekleni obod zaprt z lesom, s tem pa nismo soglašali – kakšen razgledni stolp pa je to, če se ne vidi ven. Tu je prišlo do konflikta, ta se je vlekel dve leti, zadeva je rešena, žal pa so zdaj prišle poplave, tako da so zdaj razvojne investicije zastale.«

Plesalka Vita Schlegl:« Že od malega sem rada plesala, vedno sem bila v netekmovalni skupini v Plesnem klubu Šinšinu Kamnik, zdelo se mi je, da ne napredujem, s trenerko Ano Medvešček sva se zato dogovorili, da bova poskusili z individualnim plesom, kjer sem tehnično in izrazno zelo napredovala. Decembra 2021 sem imela prvi nastop na produkciji plesnega kluba Šinšin. Posnetek mojega nastopa je mama poslala fizioterapevtki v Zagreb, saj dela z ljudmi s cerebralno paralizo po celem svetu, in moj posnetek plesa je zelo navdušil italijanskega odvetnika, ki si prizadeva, da bi bila metoda Feldenkraist dostopna za vse otroke, ki imajo cerebralno paralizo. Ko me je videl plesati, je dejal, da moram nastopiti na njegovem dobrodelnem večeru v Benetkah (oktober 2023), saj skozi ples dajem upanje ljudem, da se da marsikaj doseči. Ko sem začela plesati, nisem potrebovala več toliko fizioterapije, ker je bil prav ples moja terapija in tudi zdaj, ko plešem, ne hodim več na terapije.«

Organizator dogodkov, Zavod za turizem in šport Kamnik Boštjan Štorman: »Z izkušnjo festivala 50. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku leta 2022 se zdaj ukvarjam z mislijo, kako to bogato tradicijo oblačilne dediščine prenesti na občinstvo, tudi na mlade. Kamnik vidim kot center oblačilne dediščine v Sloveniji, seveda pa je treba tudi kaj narediti na infrastrukturi –morda muzej, kamor bi skupine otrok iz osnovnih in srednjih šol hodile na obisk in se izobrazile, katere oblačilne tipe imamo, se pravi, da bi se izobrazili tudi na sodoben muzealni način. Da bi se lahko oblekli, fotografirali … To, da lahko nošo nosiš tudi na protokolarnih in kulturnih prireditvah, je premalo prisotno pri Slovencih. Pristop do mladih mora biti tak, da bo njim blizu, da bodo narodno nošo vzeli za svojo. Kamnik ponuja neizmerne naravne lepote, ni pa to dovolj, turist je zahteven, potrebuje neko dodano vrednost – ravno urejena infrastruktura je tista, ki bo privabila gosta, da nas obišče za več dni.«

Vodja Mladinskega centra Kotlovnica Kamnik Rok Kosec: »Spodbujamo avtonomijo mladih, dostop do izobraževanja, zaposljivosti, omogočamo jim razvoj in nudimo potrebno infrastrukturo za njihove dejavnosti. Pomemben del je tudi kultura, zato skrbimo za njeno produkcijo in razvoj. Ljudje mislijo, da so mladinska infrastruktura le športna oz. otroška igrišča, a ni samo to, gre za dvorane za druženja, morda sejno sobo, studio, produkcijski prostor, za razvoj mladinskega dela in mladine. Tu smo videli priložnost v propadli tovarni smodnika, ki je v naši bližini, zato ideja o Kreativni četrti Barutana – trend mladinskega centra je, ne samo da daje storitve za mladino, mi si želimo aktivne mladine, in ta je tista, ki sama nekaj dela. Naša naloga pa je, da ji to omogočimo. Ne samo na področju mladih, ampak tudi nasproti mesta, občine. Mladinski centri postajajo razvojna središča, vezivo družbe, na občem lokalnem področju. Razvoj te četrti se nam zdi kot nalašč za to, prepričan sem, da nam bo uspelo. Večji izziv kot birokracija je, kako poskrbeti, da bo ta prostor omogočal uporabnikom urejeno, a še vedno avtonomno delovanje. Da ne bomo dobili okostenelo zgradbo z rigidnimi pravili.«

Vodja izobraževanja odraslih na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik Andreja Sabati Šuster: »Šola si prizadeva, da v mladih vzbudi posluh za kulturno ustvarjanje, zato veliko sodelujemo z Domom Kulture in JSKD, skupaj ustvarjamo določene prireditve, pri Radiu Rudi nam pomagajo z znanjem v Mladinskem centru Kotlovnica, nemalokrat mladi skozi te projekte dobijo idejo tudi za njihove poklice. Odziv je super, ne mine mesec, da ne bi imeli vsaj ene ali več prireditev. Včeraj, ob kulturnem prazniku, so na prireditvi nastopali vsi, tako gimnazijci, srednješolci … in v dvorani je bila tišina, ker so poslušali, opazovali svoje vrstnike, ki jim kultura predstavlja vrednoto. Nastopajoči postajajo vzor mladim, kar me veseli. Čakajo nas trije pomembni dogodki, Informativni dan – kjer bo ves program obarvan kulturno, od 11. do 15. marca gostimo 70 delegatov mladinskega parlamenta alpske konvencije, ki prihajajo iz Avstrije, Italije, Švice, Lihtenštajna, Nemčije in Francije – ves teden so pri nas, spremljevalni program bo kulturno obarvan, 15. marca na Velikem odru Doma kulture pa pripravljamo tradicionalno dobrodelno prireditev z imenom Maistri za boljši svet.«

v.d. direktorja Zavod za turizem in šport Kamnik Luka Svetec: »Kultura je neločljivo povezana s turizmom, zato izzivov ne manjka na nekaterih področjih, eno je denimo kulinarika. Trenutna ponudba klasične, tradicionalne kuhinje je šibka, a po drugi strani smo zelo uspešni v ulični prehrani, precej močni smo na področju piva kraft, tu smo v Sloveniji v vrhu. Maistrovi desetaki so boni ponudnikov v Kamniku, kjer se ti povezujejo tudi med seboj. Gre za alternativo bonom večjih trgovskih centrov. Imeli smo dober odziv, ponudba je zelo pestra, in čeprav imajo ponudniki, ki so se nam pridružili z boni zaenkrat več dela kot koristi, se zavedajo potenciala in potrebe po povezovanju. Uspelo nam je narediti nekaj odmevnih prireditev, ravno se je končalo decembrsko praznovanje, ki je bilo res pestro, in ljudje so bili zadovoljni, pred vrat je pust. Kamnik je majhno mesto, a ga ne jemljem tako. Bodimo samozavestni. Ponudimo lahko najbolje, kar imamo, ne sme nas biti strah. Stremim k temu, da imamo kakovostne vsebine in izvajalce. Prepričan sem, da nam iskanje ravnotežja med kakovostno vsebino in zabavo lepo uspeva. Povabljeni na naš karneval, če boste našemljeni, lahko dobite tudi kakšno nagrado. Obljubim tudi pustne krofe.«

Kamniški influencer Dušan Sterle: »Mladinski center Kotlovnica in nepogrešljiva Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra sta inkubator kamniške kulture, znanosti … Zelo sme vesel, da imamo tudi Dom kulture, ne vem, kaj bi bilo, če ga ne bi imeli. V likovni dejavnosti pogrešam prostore, v katerih bi te dejavnosti razvijali. Za prostore v Barutani bi potrebovali precej denarnih sredstev. Ob nakupu je bilo veliko načrtov, kako bi se dalo uporabiti degradiran prostor nekdanje tovarne smodnika, a se bojim, da je stvar zdaj zamrla. Žal mi je tudi, da smo izgubili galerijo Veronika. Ljudje ne znamo, nočemo se sprijazniti z dejstvom, da so pred nami težki časi. Umetnost naj bo vzgojna, a ne na vsiljiv način, umetnost mora opominjati na stvari, ki se ne bi smele dogajati.«

Pesnik, filmar, kritik, tabornik Lenart Sušnik: »Kot kulturnika me je izoblikovala Kotlovnica, kjer sem se začel ukvarjati z umetnostjo. Ko sem delal na Radiu Študent, sem želel Kamnik predstavil širšemu občinstvu. Moje poslanstvo je bilo, da pokažem, da ima tudi periferija kulturne ustanove, kot je Kotlovnica. Tu me je kot srednješolca pričakal prostor, oprema in ljudje, ki so vedeli, kaj delajo. Na začetku nisem niti vedel, da kaj takega v Kamniku obstaja, takrat je bila samo želja, da se izrazim. Pet let kasneje se profesionalno ukvarjam s filmom in literaturo, tu sta dve knjigi, sem filmski kritik, pišem filmsko teoretske članke za revijo Kino. Pomembno je, da mi je Kamnik omogočil, da razvijam te interese. Vedno so mi bile všeč subverzivni umetniki, taki, ki izzivajo, tudi moji knjigi, gre za poezijo v prozi, izražata jezo, a upam, da depresija ne bo končno stanje, da se bodo stvari spremenile na bolje.«

Tehnični vodja KD France Bernik in Mestni kino Domžale Žiga Krevs: »V Domžalah je dogodkov več, imamo veliko abonmajev, a največ dela imam s kino projekcijami. Morda imamo na leto le 10 dni, ko se nič ne dogaja. Celotna naša ekipa šteje šest ljudi, trenutno smo trije kino operaterji in trije tehniki. S Kamnikom lepo sodelujemo, vse skupaj se je začelo leta 2014, ko sem prišel v Kotlovnico in postal tonec. Kmalu sem začel z ozvočenjem prireditev, delal sem v Kotlovnici, Domu kulture, na Kam festu, Gimnaziji Rudolfa Maistra, kjer sem hodil v šolo, nato sem začel delati tudi v Domžalah, kjer sem danes zaposlen.«

Katarina Mihelič, Samostan Mekinje: »Mekinjski Samostan se vse bolj uveljavlja kot center kulture, naša specifika je, da nas omejuje dediščina redovnic, ki so nam ga podarile, po drugi strani pa moramo naš program čim bolj približati širši javnosti, tako da izvajamo koncerte, delavnice, predavanja, okrogle mize, vse bolj pa se uveljavljamo kot kongresni center, saj imamo več dvoran in namestitvenih kapacitet, kjer udeleženci lahko prespijo. K nam prihajajo tudi razni zbori, orkestri, ki imajo v samostanu intenzivne vaje. Sestre so samostan pustile v dobrem stanju, zanj so do zadnjega skrbele in zgradbo do ene tretjine tudi obnovile. Mi poskušamo preostali del obnoviti z evropskimi projekti, na katere se prijavljamo za nepovratna sredstva. Prvi projekt, ki smo ga dobili, Preobrazba, je vdahnil življenje samostanu. Obnovili smo dve dvorani, atrij, nato smo s preobrazbo nadaljevali, imamo lastno blagovno znamko Doroteja, svoj zeliščni vrt, odprli smo razstavo Življenje za samostanskimi vrati, ki je namenjena predvsem individualnim obiskovalcem. Naslednji projekt je Znanje preteklosti za zdravo prihodnost, z njim pa obnavljamo visokodebelni sadovnjak. Zasadili ga bomo z novimi sortami, da bomo skoraj celo leto oskrbni z lastnim sadjem. Iščemo tudi stare recepte, kjer je uporabljeno sadje. V ta namen smo končali z obnovo dvorane, ki bo namenjena kuharskim delavnicam za 40 ljudi.«

Koordinator in organizator kulturnega programa v Domu Kulture Anej Ivanuša: »Vsi letošnji dogodki cikla Glasba z okusom gredo v živo ali so posneti za oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radia Slovenija. Zelo sem zadovoljen, da se je to sodelovanje zgodilo, promovira Dom Kulture in Kamnik, obenem pa Kamniku približujemo sodobnejše ustvarjanje v ljudski glasbi. Ljudska glasba iz devetnajstega stoletja je bila igrana v drugačnih kontekstih kot danes, zato poskušamo narediti prevod iz tistega časa, da ne prenesemo same glasbe, ampak občutek, ki se ob tem dogaja.«

Koordinator kamniške kulture Goran Završnik: »Za boljše podporno okolje kulturi morda v tem trenutku ne bi delali strategije, morda raje lokalni program kulture, ki ga nato sprejme mestni svet. Je bolj poljuden in konkreten in ga že delamo. To je ena od rešitev, da bi lahko Kamnik prišel že letos do uradno potrjenega programa. Zdaj že potekajo pogovori s kulturnimi zavodi, z občino, nevladniki, z ljudmi, ki imajo status samozaposlenega v kulturi … potem, ko bo program sestavljen, bo čas za javno predstavitev in razpravo.«

Dobitnik Murkove listine Marko Kumer: »Murkova priznanja so namenjena etnologom, listina pa je namenjena tistim, ki naredimo na tem področju kaj dobrega in zanimivega, in nismo etnologi ali etnografi. Predlagali sta me Marjanca Klobčarjeva in Zora Torkar, listino sem prejel za ohranjanje industrijske dediščine. Ta nam izgineva izpred oči … vedno manj je teh zgradb, industrializacije je vse več. Glede tega sem pesimističen. Zgodbe iščemo pri delavcih, jih obiskujemo, zapišemo njihova pričevanja, saj so zelo čustveno navezani nanje, nekateri so preživeli 40 let v eni in isti 'fabriki', kot je tovarna Stol, s sinovi, nato vnuki … poleg zgodb so tu predmeti, fotografije, razni artefakti. Nekateri, ki so slutili, da prihaja konec, so si vzeli spominke, in jih delijo z nami. Glavno delo pri ohranjanju industrijske dediščine je zdaj prav to, pogovori z zaposlenimi.«

Kustosinja Galerija Miha Maleš in Galerija Pogled Saša Bučan: «Od leta 2016 imamo v enem delu postavljeno stalno zbirko Mihe Maleša, hkrati pa imamo tudi razstave njegovih sodobnikov in mlajših avtorjev. Lani smo praznovali prvih pet let Galerije Pogled in takrat smo predstavili vse sodobne avtorje, ki so razstavljali pri nas in oblikovali lep katalog. Velikost kraja ni tista, kar odloča glede velikosti muzeja, lep zgled je Slovenj Gradec, kjer sodelujejo s priznanimi umetniki in galerijami po vsem svetu. Kraj se mora odločiti, morata biti želja in zaupanje. Za mlade je pomembno, da bi jih že v šoli vpeljali v umetnost, saj je spodbujanje kreativnosti ključno.«

Harmonikaš Jonas Tomšič Jacobs: »Zagotovo so bili pri mojem privajanju na življenje v Kamniku pomembni ljudje, družina in okolje. Ljudje so tisti, ki naredijo dom, ampak tudi samo mesto mi je zelo blizu, hribi in gozd … veliko pesmi, ki sem jih napisal govorijo o točkah, ki so v okolici Kamnika. Navdih sem črpal iz narave, a stara mestna jedra me zelo pritegnejo, kamniško mi je pri srcu. Vsak umetnik je malo narcisa, uživamo ob pozornosti na odru, a ga jemljem tudi kot boj za pozornost, seveda pa z vsebino, ki mi je všeč. Čas bo pokazal, koliko me Kamnik potrebuje, morda že z albumom, ki ga pripravljam. Prvi nastop me čaka na Kavč festivalu.«

Literat dr. Jože Urbanija: »Ko sem se upokojil, sem se posvetil pisateljevanju, kot izziv pa sem si postavil napisati nekaj za otroke in nastal je roman Urmal, mamutov prijatelj. Neposredna motivacija je bilo mojih sedem vnukov. Drugi motiv pa je bil Miha Kač in njegova skulptura mamuta sredi Kamnika. Povezal sem oboje in ustvaril Urmala – ime sem sestavil iz imen mojih prvih treh vnukov Urške, Aljaža in Matije. Mamut ima svoje ime, Čaki – ker so kiparju Mihi Kaču vedno odgovorili na vprašanje, kdaj bo mamut v Kamniku, Miha po(čaki). Žal pa Miha te čudovite postavitve ob vhodu v Kamnik ni dočakal. Miha Hančič pa je nato ustvaril še strip. Zelo lepo je poudaril tisto, kar je bistveno, znal se je približati otroku v nas, ki je po naravi zelo vedoželjen. Hkrati pa je dobil še nagrado za najboljši strip za otroke v slovenščini na festivalu Tinta.«

Frontmanka skupine Before Time Naja Lipičnik: »Naša skupina se je spoznala v Glasbeni šoli, nato pa smo vadili v Domu kulture, v Kotlovnici, Godbenem domu, Samostanu Mekinje. In to, da nam ni bilo treba dajati za najemnino, je bilo na začetku super. Zdaj se dobivamo za vikende, ker smo po fakultetah. Za 8. marec smo na Vrhniki, aprila igramo v MC Kotlovnici, nastopili bomo tudi na Orto festu in še na nekaj dogodkih. Kamor koli pridemo, smo ponosni Kamničani. Gostovali smo na Radiu Si s koncertom v živo, kar je bila super, nova izkušnja.«

Fotograf Blaž Plut: »V Kamniku soustvarjam z ljudmi dogodke, na katerih se povezujemo med seboj, dobiš priložnost, hkrati pa si želiš, da se v njihovi sredini dokažeš s svojim delom. Lažje se vklopiš v ta del organizacije kulturnih in tudi drugih dogodkov v Kamniku. Ta del je zame zelo pomemben. Za letos je v načrtu razstava, želim ustvariti presenečenje, zaključiti fakulteto in najti redno zaposlitev, ki mi bo omogočala razvijati mojo umetniško naravnanost.«

Foto vplivnež Dušan Letner: »Nočem zamuditi nobenega trenutka, ljudi, svetlobe, zato imam fotoaparat vedno s seboj. Vsako leto pripravim kakšno razstavo, letos bom fotografiral kamniški slikarski extempore. Začel sem fotografirati v osnovni šoli, nato sem se seznanil s tehniko fotografiranja, pri tabornikih pa nihče ni fotografiral naših aktivnosti, zato sem to prevzel sam in se resno začel ukvarjati s fotografijo. Nato sem se pridružil fotografskemu klubu Kamnik. Veliko sem se naučil tudi od mladega fanta Jošta Franka, s katerim se še vedno družimo. Mladi se obrnejo name, ko gre za analogno fotografijo, razvijanje filma. Mladi radi sami delajo, pustiti jih moraš, pa tudi če odkrijejo 'toplo' vodo, radi pa vprašajo za mnenje.«

Fotografinja, mlada raziskovalka Pina Lenart: »Dušan Letner je bil odličen mentor, predstavil me je mnogim izjemnim fotografom, za nas je imel voljo in čas. Večinoma delam analogno, to je tudi Dušanov vpliv. V času šolanja sem se prijavila na štiri natečaje, dvakrat sem bila zlata in enkrat srebrna. Zdaj sem razstavljala na dveh skupinskih razstavah, z mednarodnimi mentorji – tu sem dobila veliko idej za moje še odprte projekte. Pri enem od zadnjih gre za telo in mnogo krajin, za moj odnos do telesa do prostora do fotografije. V mislih imam apokalipso, ko na Zemlji ostanejo samo še trupla. Iz sobivanja do katastrofe.«

Kulturno društvo Motnik Nina Semprimožnik: »Res je, da smo od Kamnika precej oddaljeni, a si prizadevamo, da se tudi pri nas odvijajo kulturne in druge dejavnosti. Naš kraj z 200 prebivalci ima kar osem društev, to je redko kje. Vsa društva so izjemno aktivna, saj delamo velike dogodke. Kulturno društvo se lahko pohvali s Križnikovim pravljičnim festivalom, ki seže tudi do Kamnika. Pripadnost do tega festivala se iz leta v leto veča. Poteka prvi vikend v juniju in takrat smo vsi doma, priprave pa potekajo že pol leta prej. K nam pridejo kakovostni pripovedovalci iz vse Slovenije in Hrvaške. Čeprav smo na vasi, se obiskovalci k nam vračajo. Lani smo praznovali 600 let od omembe trga v Motniku, tako da smo imeli zelo intenzivno leto, a smo veseli in ponosni, da smo vse speljali. Čeprav smo daleč od mesta, smo še vedno blizu.«

Pedagoginja in koreografinja Simona Kočar: »Delam veliko, ples učim v Kamniku in Domžalah, koreografije, predstave pa ustvarjam v Ljubljani. Delam otroške predstave, tu si bolj navihan in sproščen, in za odrasle, kjer raziskujem druge poglede. Na otroške predstave vedno vabim tudi odrasle, saj se od otrok učimo zvedavosti in še marsikaj drugega. V plesu bi si želela malo manj predsodkov, več sprejemanja, manj ega.«

Igralka, performerka Tanita Rose: »Umetnost zdravi tistega, ki jo ustvarja in tudi tiste, ki se z njo poistovetijo. Sem samozaposlena v kulturi, tako da se moram kar znajti, da sem socialno varna, ko se nek projekt zaključi. Z leti se odpira, več ljudi te pozna, pridobiš več spoštovanja, in dobiš malo več dela. V Kamniku sem začela ustvarjati, tu je moj dom, vesela sem, da smo na šoli delali muzikale. V mestu čutim podporo in za to sem mu hvaležna.«

Arhitekt in koordinator Matthew McQuarrie: »Sem ameriški arhitekt, poročen s Slovenko, živim v Komendi. V Kamniku vodim galerijo Prečna. V marcu prihaja k nam mednarodni umetniški projekt DOBRE NOVICE!, ki povezuje kreativnost svetovno priznanega belgijskega umetnika Williama Sweetlove-a in 23 mednarodno uveljavljenih umetnikov, tudi 3 Slovenke. S tesnim sodelovanjem in skupno vizijo vseh kamniških partnerjev, ki so Arboretum Volčji Potok, Zavod za turizem in šport Kamnik, Medobčinski muzej Kamnik MM:K , Galerija Miha Maleš, Galerija Dika, Galerija Prečna in Občina Kamnik, je nastal odmeven umetniški projekt širokih prostorskih in sporočilnih dimenzij. Zakaj naslov DOBRE NOVICE! – ker je na koncu to zares dobra novica, da odlični, sodobni umetniki kljub poplavam in vsem slabim novicam, vseeno prihajajo v naše kraje. William Sweetlove je eden izmed najbolj mednarodno priznanih sodobnih umetnikov v belgijski umetniški sceni, ki več kot 50 let razstavlja po vsem svetu. Je kipar, slikar in vsestranski ustvarjalec. Sweetlovova umetnost ni zapletena. Dela z lokalnim okoljem, da izzove gledalčeve predstave o umetnosti, kulturi in/ali fizičnem okolju. Iskanje Sweetlovove umetnosti, nekakšen lov za zakladom, se lahko kombinira z zgodovinskimi in izobraževalnimi ogledi Arboretuma in Kamnika.«

Tehnični vodja Dom Kulture Primož Jeras: »Dvorana ima od leta 2021 vleke, potem ko smo deset let vztrajno prigovarjali, da jih potrebujemo zaradi varnosti. Oder je varen tudi za nastopajoče, ti novi vleki nam poleg varnosti omogočajo večjo nosilnost, omogočajo nam različno scensko postavitev. Moj fokus se je razširil na Kreativno četrt Barutana, tu vidim nove izzive v naslednjih letih, čeprav je Dom kulture moja baza. Ko pridejo mladi z neizdelanimi idejami, jih vodiš skozi proces ustvarjanja, razmišljam, kaj se da narediti, takrat uživam, čeprav se ob tem tudi sam še učim. V Domu kulture smo prilagodljivi, pomagali smo v času korone, ujme, poplav – pomagali smo pri organiziranju prostovoljcev oziroma naredili logistični center, razvažali smo hrano in oblačila, imeli testiranja za covid-19 …«

Leksikografka, urednica dr. Marjeta Humar: »Ravno ta čas je pri Kamniškem zborniku, ko ugotavljamo, če imamo preveč gradiva. Zbornik bo izšel aprila, posvečen bo tudi Rudolfu Maistru, s platnicami, ki jih je naredil Dušan Sterle. Vsaj dva članka o njem bo napisala Alenka Juvan, vodja muzeja v Rojstni hiši Rudolfa Maistra, natisnili bomo tudi njegove pesmi, kot so bile v prvih objavah. Imamo ljudi, ki se spoznajo na tematiko in zato tudi članke dobro napišejo. Različni profile imamo, zgodovinarje, raziskovalce, novinarje … prispevki so boljši kot nekoč. Kamniški zbornik dobro služi tistim, ki jih zanima kakšna strokovna stvar. Kamnik je kulturno tako pomembno mesto, da ta zbornik potrebuje. Zdaj je postavljenih čez 30 člankov, nekateri so pomembni tudi za to, ker odgovorijo na nekatera vprašanja, za katere še nimamo gradiva.«

Samozaposleni v kulturi, skladatelj, pedagog, korepetitor Simon Skalar: »Že nekaj časa se ukvarjam z uglasbitvijo različnih stvari, zelo rad to počnem s poezijo. Zelo rad prebiram in pišem poezijo, zato sem se odločil, da povežem jezik in glasbo v skladbo – uglasbil sem 15 do 20 pesmi našega generala Rudolfa Maistra. Pri glasbenem ustvarjanju sem rad neomejen, rad se prepustim besedi in glasbi.«

Predsednica Foto kluba Kamnik Polona Smolnikar: »V Foto klubu Kamnik se povezujemo medgeneracijsko, nas je pa veliko ustvarjalcev z veliko energije. Največja odlika našega kluba je prav medgeneracijsko sodelovanje, in sicer gre za dobro izhodišče za učenje nas mlajših od starejše generacije, po drugi strani pa prenašanje znanja mladih na starejše v zvezi z novimi računalniškimi tehnologijami-digitalna fotografija, delavnice in podobno. Kot klub poskušamo biti »sveži« in imeti nove, napredne ideje. V lanskem letu smo se spoznali z umetno inteligenco. Ne bi rekla, da so mladi gonilo, včasih tudi mladi izbiramo tradicionalne teme ali pa obratno, starejši izbirajo sodobnejše teme. Včasih smo tudi provokativni, saj želimo pritegniti pogled obiskovalca. Vsakoletna razstava FKK OFF! je bila dvojna, ena v galeriji Doma kulture Kamnik in ena v naših prostorih, kajti pričakovanja članov so takšna, da se vsako leto predstavijo s svojimi deli, ki jih individualno predstavijo v prostorih naše galerije v klubu. Klub se dobro povezuje z Mladinskim centrom Kotlovnica, ki našim članom nudi platformo v smislu mentorstva, letos smo sodelovali s taborniki in lokostrelci, Občina Kamnik pa je naš glavni financer in se trudimo slediti zastavljenim ciljem. Foto klub Kamnik ima še želje, in sicer imeti dobro opremo, peljati idejo o galeriji naprej o prostem prostoru, ki bi bil odprt ne le za člane, temveč tudi za Kamničane in širše. Kamnik po mojem mnenju potrebuje fotografsko galerijo, ali bi bila to samo fotografska galerija, imamo različna mnenja. Zadeve moramo razmisliti, bi pa bilo zanimivo imeti prostor, v katerem bi imeli priložnost razstavljati vsi, ne glede na svoje znanje in reference.«